Na krilih domišljije
Z najmanjšim prstom leve roke
se čisto narahlo dotaknem oblakov.
Preverjam, če so iz smetane ali moke,
če so dovolj trdni za nekaj korakov.
Pomežiknem soncu
se oprimem petega žarka - šteto z leve strani.
Ugotovim, da sonce zaradi močne svetlobe,
tudi podnevi miži.
Včasih bosta tečem po rosni travi,
z drobno modro vilo drobencljam po dobravi.
In ponoči se namesto spanja,
pogovarjam z najbolj drobno zvezdo galaksije.
Neverjetno,
kaj vse zmorem na krilih domišljije!
jah.. tku je če si tadeja..
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar